Leta 1946 je šestnajst zadružnikov podpisalo ustanovno listino nastanka Kovinarske zadruge NIKO v upanju, da bodo ohranili več stoletno tradicijo fužinarjev in žebljarjev ter obnovili in utrdili industrijsko dejavnost. Zadruga je nadaljevala s proizvodnjo pisarniških potrebščin ter splošno ključavničarsko smer, s katero je začel Niko Žumer v svoji delavnici na Trnju v Železnikih.
Prva strojna oprema je bila zelo skromna: avtomati za izdelavo papirnih sponk, risalnih žebljičkov, avtomati za izdelavo paličnih sponk, dve stiskalnici in nekaj ročnega orodja. Glavni proizvodi so bili risalni žebljički, papirne sponke, palične sponke, hitrovezi za mape, mehanizmi za registratorje, štedilniki in dimna vratca. V prvih dneh delovanja so izdelali le po šest mehanizmov dnevno, po polletnem delovanju pa so izdelali že 300 kosov dnevno. Preselili so se tudi v večje prostore, v opuščen hlev na Racovniku.
V letu 1947 so proizvodni plan dopolnili z izdelavo luknjačev za akte, pričeli so izdelovati natična šestila, šivalnike aktov ter druge drobne pisarniške izdelke.
Nekaj let kasneje do zadružniki začeli osvajati tudi proizvodnjo laboratorijskih aparatov, preciznih šestil in malih elektromotorjev.
Leta 1954 je zadruga zaposlovala že 246 delavcev. Postala je pomembna tudi v slovenskem prostoru, zato so dobili dovoljenje za reorganizacijo iz obrtniškega v gospodarsko podjetje. Preimenovali so se v NIKO – tovarna kovinskih in elektromehanskih izdelkov – Železniki.
V letu 1958 so se na sedanji lokaciji Domela zgradili novi proizvodni prostori, v katere so preselili proizvodnjo elektromehanskega programa, program pisarniških izdelkov pa je še naprej ostal v starih prostorih na Racovniku.
V letu 1962 je podjetje izgubilo samostojnost. Pripojeno je bilo k sistemu Iskra, ki je bila vodilna slovenska tovarna na področju elektromehanike in elektronike.
V letu 1963 je bil iz proizvodnje izločen še program kovinske galanterije – pisarniške potrebščine in NIKO se ponovno osamosvoji. Novemu NIKU so pripadali stari delovni prostori na Racovniku, prvotno proizvodnjo pa je razširil na proizvodnjo paličnih sponk, mehanizmov za registratorje in mape, toplotno obdelavo trakov in zabijalne aparate.
NIKO je sprejel odločitev, da bo mehanizem osrednji, vodilni produkt, katerega se bo posodobilo in izdelovalo z moderno tehnologijo. Mehanizem tako dobil novo obliko in iz pocinkane zaščite so prešli na komercialno lepšo nikljano površinsko zaščito.
Leta 1977se je podjetje preselilo v novo zgrajeno tovarno na Otoke 16. Leto kasneje je bila dograjena še nova, sodobna galvanika za nikljanje.
Leta 1989 se je NIKO preoblikovalo v podjetje s polno odgovornostjo, z nazivom NIKO p.o., zaposlovalo je 364 ljudi.
Leta 1996, po uspešni izvedbi lastninskega preoblikovanja je podjetje postalo delniška družba z nazivom NIKO, d.d., Železniki z 290 zaposlenimi. Osnovna dejavnost je bila še vedno proizvodnja kovinskih izdelkov, ki je bila razdeljena na tri skupine programov: program Mehanizmi, program Sponke in program Orodjarna.
Zaradi stalnega povečevanja proizvodnje in s tem pomanjkanja prostora se je leta 2000 vodstvo odločilo, da program Sponke s 15 zaposlenimi preseli v najete prostore Gorenjske predilnice v Škofji Loki. NIKO je takrat zaposloval 292 ljudi. Avgusta 2004 je podjetje prostore od Gorenjske Predilnice tudi odkupilo.
Leta 2008 je avstrijski koncern Ring International Holding (RIH) objavil prevzemno namero za odkup delnic NIKO, d.d., Železniki. V lastniško strukturo je RIH vstopil že leto prej, leta 2010 pa je postal 100% lastnik podjetja NIKO.
Leta 2011 se je podjetje v 100 % lasti RIH z Dunaja s sklepom skupščine preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo.
Poleg mehanizmov in ostalih izdelkov za uporabo v pisarniškem poslovanju, poleg izdelkov za lesno industrijo, tapetništvo in gradbeništvo ter orodjarskih storitev, je NIKO v letu 2012 na trg vstopil tudi kot dobavitelj polizdelkov za avtomobilsko industrijo. Izdeluje štancane dele in sklope za avtomobilsko industrijo.
V letu 2014 podjetje NIKO, d.o.o., Železniki z 235 zaposlenimi v visoko avtomatizirani, delno celo robotizirani proizvodnji dnevno izdela 500.000 kosov mehanizmov. S tem je NIKO največji proizvajalec mehanizmov z ročico na svetu. Pokriva približno 22 % svetovnega trga.
V letu 2014 NIKO postane tudi največji svetovni proizvajalec letev visečih map.
